21. in 22. maj
Maribor, Slovenija
19. maj 2019

Zanimanje za kreativni sektor raste

Mika Cimolini, programska vodja Centra za kreativnost, pravi, da kreativni sektor vse bolj prepoznava vlogo podjetništva. Menda pa velja tudi obratno, namreč, da podjetniki prepoznavajo pomen kreativnega sektorja za razvoj podjetništva.

Kakšna je osrednja vloga Muzeja za arhitekturo (MAO) in platforme Center za kreativnost (CzK), ki jo izvaja, v kulturnem in kreativnem sektorju (KKS)?
"Center za kreativnost (CzK) je interdisciplinarna platforma, ki povezuje, promovira, predstavlja in podpira dejavnosti in razvoj kulturnega in kreativnega sektorja (KKS) v Sloveniji ter ga aktivneje povezuje z gospodarstvom, znanostjo, izobraževanjem in drugimi sektorji. 

Spodbujamo razvoj projektov, ki nastajajo na presečiščih umetnosti, kulture, eksperimentov, trga, podjetništva in gospodarstva ter združujejo ustvarjalnost, proizvodnjo in distribucijo dobrin in storitev. Rezultati teh projektov so poslovno uresničljivi, povečujejo dodano vrednost, so usmerjeni v reševanje posebnih družbenih problemov ter prispevajo k družbenemu napredku in blaginji. MAO s projektom vzpostavlja pomemben del podpornega okolja za inovacije v Republiki Sloveniji.

Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Program Centra za kreativnost je zasnoval Muzej za arhitekturo in oblikovanje. 
 
Naložba je v celoti vredna 11 milijonov evrov. Prvi del projekta, Platformo CzK, vredno 5,6 milijona evrov, izvaja MAO. S tem muzej nadgrajuje dolgoletno delovanje nacionalnega vozlišča kulturnega in kreativnega sektorja (KKS). Cilje projekta v obliki javnih subvencij za spodbujanje podjetništva v KKS ter vzpostavljanje močnejšega sodelovanja z gospodarstvom nadgrajujejo nepovratne finančne podpore CzK v višini 5,29 milijona evrov. Ta del projekta izvaja Ministrstvo za kulturo RS."

Pomanjkljiv dostop do virov financiranja, pomanjkanje javnih virov finančnih spodbud za projekte, ki nastajajo na presečiščih umetnosti, kulture, eksperimentov, trga in podjetništva je bil še lani eden večjih izzivov ustvarjalcev na področju kulturnega in kreativnega sektorja (KKS). A nedavni javni razpis za spodbujanje kreativnih kulturnih industrij, ki prinaša nepovratne spodbude za razvoj inovativnih projektov, naj bi to odpravil. V kolikšni meri, menite, bo javni razpis spodbudil ustvarjanje kreativnih kulturnih industrij?
"Predmet razpisa so nepovratne spodbude za razvoj inovativnih projektov in podjetij s področja kulturnega in kreativnega sektorja, razvoj novih izdelkov, storitev in procesov pri prijaviteljih - podjetjih in drugih organizacijah - ter vzpodbujanje močnejšega sodelovanja med KKS in gospodarstvom. To je prvi takšen razpis pri nas.

Predvidevamo, da bo razpis predvsem omogočil že obstoječim podjetjem, da razvijejo nove izdelke oziroma storitve ali pa da se razširijo na nove trge. Omogoča večjo profesionalizacijo, nove zaposlitve, predvsem pa spodbuja sodelovanje med kulturno-kreativnim sektorjem in drugimi panogami industrije.

Okvirna višina razpoložljivih sredstev je bila v prvem javnem razpisu 880.000 evrov, od tega skupaj za vzhodno kohezijsko regijo 576.048 evrov in skupaj za zahodno kohezijsko regijo 303.952 evrov, ki so razdeljena po sklopih.

In sicer faza A1 za preveritev koncepta - za raziskovanje, inoviranje in demonstracijo uporabe projektov v realnem okolju s ciljem pridobitve možnosti in referenc za komercializacijo v višini do 15.000 evrov na projekt.

Za fazo A2, tako imenovani Kreativni Start Up, to je za zagotavljanje podpore podjetjem s področja KKS v fazi rasti, izboljšave poslovnih procesov ter za spodbujanje k ambicioznim inovativnim razvojnim projektom in širjenju na mednarodne trge v višini do 40.000 evrov na projekt.

In za Kreativni povezovalnik, faza A3, to je za spodbujanje strateškega sodelovanja malih in srednje velikih podjetij s področja KKS sektorja z ostalimi gospodarskimi področji v višini do 30.000 evrov na projekt."

Po objavi razpisa ste se v Centru za kreativnost takoj odzvali tudi z izobraževanji in svetovanji, zanimanje zanje je bilo celo tolikšno, da ste morali razpisati dodatne termine. Kako ocenjujete kakovost doslej videnih projektov?
"Pravzaprav doslej nismo videli nobenih projektov, saj Center za kreativnost ne sodeluje pri ocenjevanju na razpis prispelih projektov. Te bo ocenjevala neodvisna sedemčlanska komisija, ki jo imenuje Ministrstvo za kulturo.

Po odzivih in udeležbah na izobraževanjih pa predvidevamo, da bo na prvem razpisu precejšnje zanimanje za fazi A1 in A2, manj pa za fazo A3. Menimo, da bo za fazo A3 več zanimanja potem, ko bodo podjetja zaključila sodelovanje v Kompetenčnem centru za Design management oziroma ko bodo spoznala, da potrebujejo sodelovanje kreativnega sektorja za vpeljavo design managementa v podjetje ter s tem nadgradnjo svojih izdelkov in storitev in posledično dosego večje dodane vrednosti. 

Pričakujemo, da se bo prijavilo dovolj kvalitetnih projektov ter da bodo podeljene vse subvencije. V prvem razpisu bo za vsako fazo podeljenih predvidoma enajst subvencij, od teh vsaj štiri v zahodni regiji ter vsaj sedem v vzhodni regiji."

Pomen PODIM-a ste v Centru za kreativnost prepoznali že pred časom, najbolj prodorne ustvarjalce iz KKS vabite letos v Maribor, da jim omogočite predstavitev pred strateškimi investitorji. Kako ocenjujete to priložnost?
"Prednostna os financiranja, iz katere izhaja Center za kreativnost, je Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast, v okviru izvajanja prednostne naložbe Spodbujanje podjetništva, zlasti z omogočanjem lažje gospodarske izrabe novih idej in spodbujanjem ustanavljanja novih podjetij.
 
Cilj financiranja je spodbujanje nastajanja in delovanja podjetij, predvsem start-up podjetij. Glede na to, da je Podim najvplivnejši start-up dogodek v regiji, je seveda logično, da na dogodku sodelujemo. 
 
Veseli smo, da je tudi Podim letos prepoznal kreativni sektor kot pomemben segment inovacijskega ekosistema. Na dogodek bomo pripeljali nekaj startupov iz kreativnega sektorja, ki bodo svoje ideje lahko predstavili potencialnim investitorjem.
 
Opažamo pa, da mnoga podjetja v kreativnem sektorju niso pripravljena na sodelovanje na takšnem dogodku, bodisi da njihov izdelki še niso pripravljeni za investiranje oziroma ne želijo vstopa investitorja v lastništvo njihovega podjetja."

Lani ste govorili o vzpostavitvi enotne spletne platforme, namenjene predstavitvi KKS ter izmenjavi ponudbe in povpraševanja. Kako daleč je projekt?
"Na naši spletni strani www.czk.si smo vzpostavili platformo, ki jo oblikujemo okoli treh ciljnih skupin. To so kreativci različnih profilov, od vizualcev, oblikovalcev, glasbenikov do podjetnikov, mentorji, ki predstavljajo izkušene in uveljavljene podjetnike ter baza partnerjev. S tem ustvarjamo kreativno in inovacijsko okolje izmenjave idej in znanj. 

Naša spletna stran ima po enem letu delovanja zato 2220 enkratnih uporabnikov na mesec ter 537 registriranih uporabnikov. Imamo 5730 sledilcev na Facebooku ter 1157 na Instagramu. Na spletni strani pa hranimo tudi vsa relevantna gradiva in raziskave, pa tudi posnetke dogodkov in predavanj ter ustvarjamo e-knjižnico kulturno-kreativnega sektorja.

Avtorji projektov, ki jim bodo podeljena nepovratna sredstva na razpisu, si bodo iz baze mentorjev izbrali strokovnjaka, ki jim bo svetoval, hkrati pa spremljal razvoj njihovega izdelka oziroma storitve.

Poleg tega podjetja že uporabljajo našo bazo kreativcev oziroma se pogosto obračajo na nas, da jim svetujejo, s katerim kreativcem naj sodelujejo pri izboljšanju obstoječih oziroma snovanju novih izdelkov in storitev. Eno takšnih podjetij je na primer zadruga Pomelaj iz Prekmurja, ki smo jo med drugim uvrstili tudi v projekt Made In, iniciativo, ki spodbuja sodelovanje in izmenjavo znanja med obrtniki in oblikovalci. Povezali pa smo jih tudi z oblikovalcem Luko Zajcem.

Menimo, da je potrebno vsako podjetje oziroma primer obravnavati individualno, zato je bolje da podjetja ali kreativci svoja vprašanja, pobude ali predloge naslovijo na nas, mi pa jih uvrstimo v posamezne projekte,  mreženja, predstavitve ali razstave."

Ker podpirate predvsem projekte, ki nastajajo na presečiščih umetnosti, kulture, eksperimentov, trga, podjetnišitva in gospodarstva, povejte, kolikšna je vloga podjetništva in gospodarstva v kulturi in umetnosti? V kakšni obliki se manifestira? Se krepi?
"Kreativcem ponujamo izobraževanja na področju poslovnih znanj in specialnih kreativnih znanj, prilagojeno mreženje z ostalimi udeleženci v programu CzK in s podjetji, mreženje v tujini - udeležbe na konferencah, sejmih, skupne, kurirane predstavitve, sveže informacije o priložnostih, kot so razpisi za sofinanciranje in sodelovanje, izpostavljenost v komunikacijskih aktivnostih in uvrstitev najboljših  izdelkov v showroom Made in Slovenija.
 
Podjetjem ponujamo izobraževanja na področju kreativnih znanj in design managementa, prilagojeno mreženje s podjetji iz kreativnega sektorja, mreženje doma in v tujini, na primer udeležbe na konferencah, sejmih, skupne kurirane predstavitve, presojo izdelkov in storitev glede inovativnosti, trajnosti, dodane kreativnosti vrednosti, ... sveže informacije o priložnostih, kot so razpisi za nepovratna sredstva za razvoj novih izdelkov, izpostavljenost v komunikacijskih aktivnostih in uvrstitev najboljših izdelkov v showroom Made in Slovenija.
 
Partnerjem ponujamo povezovanje programov v okviru skupne platforme, strateško sodelovanje pri oblikovanju lokalnih in nacionalnih politik, koprodukcijo izobraževalnih in promocijskih aktivnosti, kot so razstave, konference, predavanja, delavnice, publikacije in spletne platforme, razvoj novih izdelkov in storitev ..., vzajemno podporo pri promociji in komunikaciji ter razvoj KKS ekosistema v Sloveniji."
 
Od začetka projekta smo tako v naše dogodke in izobraževanje vključili že več kot 18.680 udeležencev, več kot 70 podjetij, naše spletne kanale pa je obiskalo 64.835 obiskovalcev. V partnersko mrežo je vključenih 15 partnerskih organizacij, vzpostavili pa smo tudi več kot 50 neformalnih partnerstev. Izvedli smo več kot 160 dogodkov, predstavitev, mreženj, svetovanj ali razstav doma in v tujini. Zanimanje za kreativni sektor raste.
 
Ugotavljamo, da kreativni sektor vse bolj prepoznava vlogo podjetništva, pa tudi obratno podjetniki prepoznavajo pomen kreativnega sektorja za razvoj podjetništva."

S kakšnim sporočilom prihajate letos na PODIM?
"Prostor dajemo kreativnim podjetjem, ki želijo svojo dejavnost predstaviti potencialnim partnerjem ali investitorjem.

Predstavljamo Kobi pripomoček za učenje branja, namenjen otrokom z disleksijo in drugim, ki jim nagaja členjenje besed, ki je nastal s pomočjo design thinkinga. Kobi je uvrščen med finaliste nagrade Slovenski start-up leta in vključen v katalog izbranih start-upov na Podimu.
Tako kot Nora Vision,zavod za promocijo umetnosti, kulture in izobraževanja, ki ga vodi Norma de Saint Picman slikarka, grafičarka, kiparka ter intermedijska umetnica.

Predstavljamo pa tudi kolo Noordung, ročno izdelane kamnite plezalne oprimke Smartstones Pro, specializirano spletno trgovino s sodobnim dizajnerskim pohištvom Time Les, platformo za projektno upravljanje in komunikacijo ActionLace, oblikovalko pohištvenih kosov in notranje opreme Andrejo Japelj ter grafičnega oblikovalca in ilustratorja Nenada Cizla."