21. in 22. maj
Maribor, Slovenija
30. maj 2019

Mladim podjetjem po pomoč ni več treba v tujino

Ker so startup podjetja pomembna za gospodarsko rast, Slovenski podjetniški sklad v tesnem sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo namenja veliko energije v oblikovanje finančnih instrumentov, ki omogočajo financiranje mladih inovativnih podjetij, pravi Maja Tomanič Vidovič, direktorica Slovenskega podjetniškega sklada (SPS), ki je tudi soorganizator konference PODIM. Dodaja, da je letos za slovenski startup ekosistem na voljo 1 milijon evrov več podpore kot lani.

"Ocenjujemo, da bo slovenskim MSP-jem v naslednjem srednjeročnem obdobju na razpolago vsaj 35 milijonov evrov javnih in zasebnih sredstev," pravi direktorica Slovenskega podjetniškega sklada mag. Maja Tomanič Vidovič.

Letošnje rekordno število prijav podjetnikov na predselekcijo za razpis P2 Slovenskega podjetniškega sklada - kar 135 prijav smo prejeli - je le eden od pokazateljev, da se podjetniška aktivnost v zadnjem času ponovno krepi. Kako jo ocenjujete vi s perspektive pomembnega člena podpornega okolja za startupe? 
"Res je. Na eni strani se podjetniška aktivnost res krepi, po drugi strani pa so podjetja spoznala, da so v domačem okolju deležna vedno več podpore, ki jo nujno potrebujejo na začetku svoje podjetniške poti, kjer običajno nastopi največ težav.

Dejstvo je, da zaradi pomanjkanja financ in vsebinske podpore, mladim podjetjem ni več potrebno po pomoč odhajati v tujino, saj se SPS skupaj z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo v okviru startup ekosistema trudi zagotoviti čim več dobrih pogojev za uspešen zagon podjetja na domačem trgu.

Zato je mladim podjetjem omogočeno pridobiti preko SPS ne samo finančno podporo za zagon, ampak tudi bogato vsebinsko podporo, katere so mlada podjetja deležna preko intenzivnih mentorsko-izobraževalnih programov, se učijo ob delu z vrhunskimi startup mentorji ter v skupnosti posameznikov z enakimi vrednotami aktivno navezujejo nove poslovne stike. S celotnim paketom ponudbe, tako s finančno kot vsebinsko podporo, zagotovimo čim več."

Načrtovana je podpora približno 50 novih in mladih inovativnih podjetij

Slovenski podjetniški sklad in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo še krepita podporo za startup in scaleup podjetja, letos je podpore več kot minula leta, pravzaprav največ v zgodovini. Kaj vse je že na voljo in kaj še prihaja? 
"Ker so startup podjetja pomembna za gospodarsko rast, SPS v tesnem sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo namenjamo veliko energije v oblikovanje finančnih instrumentov, ki omogočajo financiranje mladih inovativnih podjetij. V zadnjih letih smo uspeli sestaviti bogato paleto produktov za mlada inovativna podjetja, ki omogočajo ustanovitev podjetja, rast podjetja in osvajanje globalnega trga. 
 
Ponujamo tri linije za startup podjetja. Z zagonskimi spodbudami, semenskim in tveganim kapitalom skušamo mladim razvojno naravnanim podjetjem ponuditi kar najbolj celovit paket finančnih produktov, s katerimi lahko postopno financirajo razvoj mladega podjetja, s tovrstno ponudbo pa se je hkrati zelo dobro okrepil slovenski startup ekosistem, ki postaja vse bolj mednarodno konkurenčen. Skupaj bo letos za vse tri linije na voljo približno 3,16 milijona evrov, kar je 1 milijon evrov več kot v letu 2018. Načrtovana je podpora približno 50 novih in mladih inovativnih podjetij.

V okviru prve linije smo v letošnjem letu mladim inovativnim podjetjem s potencialom hitre rasti že ponudili spodbude za zagon inovativnih podjetij v višini do 54.000 evrov, skupaj 2,16 milijona evrov za 40 inovativnih podjetij starosti do 14 mesecev. V obdobju do leta 2023 bo podjetjem v prvi fazi rasti na voljo 8,64 milijona evrov.

Druga linija je semenski kapital, ki bo ponovno na voljo, in sicer v obliki konvertibilnih posojil v višini 75.000 evrov za hitrejšo komercializacijo inovativnih produktov na trgu ter v obliki soinvestiranja SPS-a skupaj s poslovnimi angeli ali s korporacijami v mlada inovativna podjetja s potencialom (globalne) rasti.

Višina vložka SPS-a bo znašala do 650.000 evrov, vsaj toliko pa bodo v mlada podjetja vložile še neodvisni zasebni investitorji (poslovni angeli ali korporacije). Skupaj bo v letu 2019 predvidoma na voljo do 1 milijon evrov, do konca leta 2023 pa kar 13 milijonov evrov javnih sredstev za okoli 80 mladih inovativnih podjetij. Skupaj bo to pomenilo vsaj 26 milijonov evrov javnih in zasebnih sredstev.
 
V okviru tretje linije so mladim podjetjem s potencialom globalne rasti na razpolago tudi sredstva preko lastniške linije zasebnega in tveganega kapitala, to je CEFoF – Srednjeevropski sklad skladov za tvegan kapital, katerega upravljavec je Evropski investicijski sklad (EIF).

Ocenjujemo, da bo slovenskim MSP-jem v naslednjem srednjeročnem obdobju na razpolago vsaj 35 milijonov evrov javnih in zasebnih sredstev, sredstva pa bodo podjetja lahko črpala preko družb tveganega kapitala in zasebnih skladov tveganega kapitala, ki so oziroma bodo izbrani s strani EIF kot posrednika pri plasiranju sredstev v MSP."

Sodelovanje med SPS in zasebnimi investitorji znižuje tveganje za oba partnerja

Kako kot finančna institucija, ki investira javni denar, ocenjujete angažma zasebnih investitorjev (tako neformalnih poslovnih angelov, kot skladov tveganega kapitala kot tudi korporacijskih podjetniških programov)? 
"Z razpisi za soinvestiranje s poslovnimi angeli ter skladi zasebnega kapitala želimo na SPS še okrepiti angažma zasebnih investitorjev na področju podpore startup podjetij. Prav tako želimo vključiti čim več potencialnih poslovnih angelov, ki do sedaj še niso investirali v mlada podjetja, saj je ta del zgodnjega investiranja posebej pomemben za razvoj uspešnega ekosistema.

Sodelovanje med SPS in zasebnimi investitorji znižuje tveganje za oba partnerja, znanje in povezave poslovnih angelov pa povečajo možnosti za uspeh podprtih startup podjetij."

Vse bolj ključna postajajo tudi sodelovanja med uveljavljenimi podjetji in startupi oziroma scaleupi na področju inoviranja in trženja inovativnih produktov. Ali SPS v povezavi z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo razmišlja tudi o kakšnih spodbudah, ki bi jih za tovrstna sodelovanja namenjal uveljavljenim korporacijam? 
"Temu je v celoti namenjena že omenjena druga linija, pa tudi tretja linija predstavlja javno zasebno partnerstvo. SPS preko Sklada skladov že pripravlja razpis za soinvestiranje s korporacijami v inovativna zagonska podjetja, s katerim želimo dodatno spodbuditi korporacije, ki že imajo programe za sodelovanje s startupi in pritegniti tudi nova podjetja, ki jih ideja zanima, ne vedo pa kako se lotiti izvedbe.

Za njih je do konca leta 2023 rezerviranih 13 milijonov evrov, skupaj bi lahko investirali v tem obdobju v okoli 20 startup podjetij. Koncept odprte inovacije (open innovation concept) je v tujini že uveljavljen, v Sloveniji pa je še v povojih. Koncept odprte inovacije namreč spreminja miselnost korporacij, kjer razvoj ni več skrit v razvojnih oddelkih znotraj podjetij, ampak je za podjetja hitreje in bolje poiskati zunanje vire razvoja v sodelovanju s start-up podjetji."

PODIM eden izmed razlogov, da se slovenski startup ekosistem izredno hitro razvija

Obstaja vedno več pobud po povezovanju v regiji, kot sta na primer tudi Startup Europe Central Eastern Europe Network in Startup Europe Western Balkans Network, ki bosta tudi prisotna na PODIM-u in želita okrepiti sodelovanje v regiji. Verjamemo, da se tudi SPS čuti del regije, zato nas zanima, na kak način se povezujete z deležniki v regiji? 
"SPS se vseskozi povezuje z deležniki v regiji, pri tem pa tesno sodeluje s partnerji iz nacionalnega start-up ekosistema. SPS se tako povezuje s praktično vsemi podpobnimi institucijami iz celotne regije, ki pa ne zajema le Balkana temveč pokriva tudi druge bližnje države. Med pomembnejše sogovornike tako spadajo institucije kot so AWS iz Avstrije, HAMAG-BICRO iz Hrvaške, Fond za inovacionu delatnost iz Srbije in drugi podobni partnerji.

Skozi sodelovanje na medarodnih konferencah kot je PODIM, pa se SPS povezuje tudi z mednarodnimi investitorji, ki jih zanima povezovanje s slovenskimi podjetji. Tovrstno regijsko povezovanje je za SPS zelo pomembno na področju financiranja in uvajanja dobrih praks zasebno javnih partnerstev financiranja. Tako je SPS je med drugim tudi aktivni investitor v CEfof – Srednjeevropski sklad skladov za tvegan kapital, kjer lahko globalno usmerjena podjetja pridobijo financiranje do 8 mio EUR/podjetje."
 
Tudi letošnji PODIM, ki ga soorganizirata SPS in MGRT, bo dal velik poudarek sodelovanju korporacij s startupi in scaleupi. Kaj je motiv za soorganizacijo PODIM-a?
"Mednarodna konferenca PODIM je en izmed ključnih sestavnih delov slovenskega startup ekosistema. Konferenca ima tako izobraževalno kakor povezovalno noto. V Mariboru se tako na enem mestu zberejo vsi deležniki startup ekosistema, ki lahko izmenjujejo znanja in izkušnje.

Tudi PODIM je eden izmed razlogov, da se slovenski startup ekosistem izredno hitro razvija, ter da se dviguje nivo znanja na vseh področjih upravljanja mladih, inovativnih podjetij, ki bodo v prihodnje ena izmed hrbtenic slovenskega gospodarstva. Odločitev za podporo in soorganizacijo tako uspešnega dogodka tako ni težka."