Pred kratkim so v investicijskem skladu Silicon Gardens izvedli raziskavo o stanju investicij v JV Evropi, z njenimi rezultati pa je Gregor Rebolj, partner v skladu Silicon Gardens, seznanil udeležence Podima.
Na Podimu smo se tudi mi pogovarjali z Gregorjem Reboljem o stanju investicij v regiji in izzivih, s katerimi se regija sooča, pa tudi o novem tretjem skladu, ki ga je letos na Podimu zagnal Silicon Gardens.
Poglejte, kaj nam je Gregor zaupal v intervjuju.
Pred kratkim ste izvedli raziskavo stanja investicij v JV Evropi. Kaj so glavne ugotovitve, ki izhajajo iz te raziskave?
Raziskava je pokazala, da so se investicije v tehnološka podjetja, v katerih so lastniško vključeni slovenski, hrvaški ali srbski lastniki, s približno 300 milijonov evrov med leti 2016 in 2017 povečala na 3,45 milijarde evrov med leti 2021 in 2022. Gre torej za skoraj 12-kratno rast investicij, kar predstavlja izjemen razvoj trga v zadnjih letih. Poleg tega se je v regiji od konca leta 2016 do danes število exitov in secondaries povečalo za 5-krat, število podjetij, ki so presegli valuacijo ene milijarde dolarjev (samorogov) pa je iz enega poskočilo na šest, kar le še dodatno dokazuje vse večjo tehnološko moč regije. Hkrati pa raziskava kaže tudi na to, da imajo tista tehnološka podjetja, ki so pri svojem poslovanju in zbiranju investicij najuspešnejša, sedež v tujini. Poleg tega bi bilo potrebno za doseganje še večjega preboja postaviti bolj optimalno obdavčitev vključevanja zaposlenih v podjetja, saj trenutna obdavčitev sili lastnike podjetij k selitvi v tujino še pred potencialno prodajo svojega deleža v podjetju.
S katerimi izzivi se sooča JV Evropa na področju investiranja?
Po mojem mnenju v JV Evropi še vedno primanjkuje aktivnih angelskih vlagateljev, ki bi vlagali svoj kapital v naslednjo generacijo podjetnikov. Poleg tega je naša regija soočena tudi s pomanjkanjem ustrezne finančne podpore. Prvovrstni institucionalni vlagatelji, ki vlagajo v najboljše sklade tveganega kapitala na svetu, pogosto ne želijo sodelovati z regionalnimi razvojnimi skladi, saj imajo svoj kapital povezan z globalno mrežo. Zato si moramo aktivno prizadevati, da bi jih privabili v regijo. V njihovih očeh je vsaka posamezna država v regiji kot trg premajhna in premalo konkurenčna. Poleg tega menijo, da regija še ni izpeljala dovolj uspešnih izstopov podprtih s tveganim kapitalom, kar pripisujejo pomanjkanju ambicij ustanoviteljev, ki običajno prehitro izstopijo iz svojih podjetij. Zato menim, da ni treba primerjati enega nacionalnega startup ekosistema z drugim, ampak iskati tisto, kar nas povezuje in dela močnejše – enotne.
Napovedali ste tudi prihod novega, tretjega SGF sklada. Kaj lahko pričakujemo?
Tretji sklad zaganjamo na PODIM konferenci. Kar se tiče njegove velikosti, računamo da bo obsegal 30 milijonov evrov, s čimer bo postal bistveno večji sklad od prvih dveh. Poleg tega se bo tretji sklad s svojimi investicijami osredotočal na celo regijo.
Novi sklad bo tako prinesel dodatno pozitivno spodbudo v regionalni podjetniški ekosistem, saj bo zagotavljal več sredstev za financiranje in vlaganje v perspektivna podjetja. Poleg tega bo novi sklad lahko zagotovil tudi potrebno podporo, mentorstvo in povezave, ki so bistvene za uspeh zagonskih podjetij.
Na ta način želimo z našim delovanjem prispevati k razvoju tehnološkega sektorja v regiji ter k privabljanju dodatnih naložb in podjetniškega talenta. Hkrati pa sklad na drugi strani omogoča večim vlagateljem možnost, da lažje in uspešneje podpirajo zgodnje faze rasti podjetij v tehnološkem sektorju.
Kakšna podjetja boste podprli z novim skladom? Imate kakšne prioritete glede industrije, branže?
Predvsem želimo pomagati visokotehnološkim izvoznim podjetjem z velikim potencialom ter visoko dodano vrednostjo na zaposlenega. Še naprej se osredotočamo na podjetja v zgodnji fazi, ki imajo precejšen potencial za rast in širitev na globalnem trgu.
Kakšno podporo nudite podjetjem poleg kapitala?
V našem skladu se ne omejujemo le na vlaganje denarja, ampak skušamo tudi aktivno pomagati regionalnim podjetnikom pri njihovem razvoju. Na primer, pomoč pri zaposlovanju ljudi na področjih, kjer ekipa še ni kompletna, ali pomagamo pri iskanju soustanoviteljev in reševanju drugih izzivov v zgodnjih fazah razvoja, da postanejo bolj privlačni za investiranje. Poleg tega smo lokalni partnerji tudi drugim tujim skladom, katerim izpostavimo zanimive projekte in podjetja, v katera smo že vložili.
Ko nastopamo na globalnem trgu, je pomembno, da si regionalna podjetja medsebojno pomagajo. V vlogi investitorja aktivno spodbujamo naše podjetnike, naj si medsebojno nudijo podporo in izmenjujejo izkušnje. Naš cilj je povezati ljudi v tem ekosistemu, da lahko izkoristijo sinergije, ki jih ponuja. Na primer, če nekdo želi zagnati kampanjo na Kickstarterju, ga povežemo z našimi investiranci, kot so Equa ali Birdbuddy, ki imajo že izkušnje s tem. Skupnost je za nas zelo pomembna, zato si vsi vzamemo čas, da pomagamo drug drugemu. Kot investitorji se zavedamo, da smo tudi sami nekoč potrebovali pomoč in podporo, zato zdaj pomagamo naprej in skupaj gradimo pozitiven krog.
